Lisa Kleypas Spomladanski škandal Kiroja - spletna knjigarna


E-NOVICE

Vpišite vaš epoštni naslov:
Naročite se na epoštne novičke in bodite redno obveščeni o vseh novostih, akcijah in popustih.
Knjige v tej kategoriji:
Kathleen McGowan Pričakovana
Jacquie D'Alessandro Polnočna ura
Kathleen McGowan Knjiga ljubezni
Stephanie Laurens Vragova nevesta
Jacquie D'Alessandro Polnočna priznanja
Stephanie Laurens Lahkoživčeva obljuba
Jacquie D'Alessandro Polnočno zapeljevanje
Stephanie Laurens Škandalova nevesta
Diana Gabaldon Tujka 1. del
Diana Gabaldon Tujka 2. del
Stephanie Laurens Zapeljivčeva ponudba
Stephanie Laurens Skrivna ljubezen
Julia London Knjiga škandalov
Lisa Kleypas Skrivnosti poletne noči
Julia London Škandal na Višavju
Stephanie Laurens Vse o ljubezni
Lisa Kleypas Jesenska vročica
Stephanie Laurens Tihotapčeva prevara
Judith McNaught Kraljestvo sanj
Stephanie Laurens Vse o strasti
Rosemary Rogers Drzna strast
Lisa Kleypas Zimska romanca
Stephanie Laurens Izbrana dama
Jacquie D'Alessandro Samska dedinja
Stephanie Laurens Obljuba v poljubu
Stephanie Laurens Neke divje noči
Rosemary Rogers Škandalozna prevara
Jacquie D'Alessandro Uročeni vikont
Rosemary Rogers V okovih ljubezni
Jacquie D'Alessandro Polnočne skušnjave
Stephanie Laurens Kavalirjeva čast
Stephanie Laurens Nekega norega jutra
Linda Francis Lee Smaragdni dež
Christina Dodd Pravila predaje
Kathleen E. Woodiwiss Plamen in cvet
Kathleen McGowan Princ poezije
Linda Francis Lee Škrlatne čipke
Diana Gabaldon Kačji pastir v jantarju 1. del
Connie Brockway Zapeljiva skušnjava
Judith McNaught Whitney, moja ljubljena
Christina Dodd Pravila zaobljube
Diana Gabaldon Kačji pastir v jantarju 2. del
Samantha James Grehi vikonta Sutherlanda
Christina Dodd Pravila privlačnosti
Gaelen Foley Moj vražji markiz
Linda Francis Lee Valček za Blue Belle
Lisa Kleypas Za vsako ceno
Sabrina Jeffries Komplet knjig Šola za dedinje




Nahajate se v kategoriji: / Kiroja / Zgodovinski romani
Lisa Kleypas Spomladanski škandal

Lisa Kleypas Spomladanski škandal
Večja slika Večja slika
Mehka vezava
je razprodana
Trda vezava:
Cena: 10,00 €


Prevod dela: SCANDAL IN SPRING        (prevedla: Lidija Kreft)

Leto izdaje: 2012

Po treh londonskih sezonah, ko iskanje primernega moža ni obrodilo sadov, je oče Daisy Bowman dal vedeti, da si ga mora poiskati. Takoj. Če Daisy v kratkem ne bo našla primernega snubca, se bo poročila z moškim, ki ji ga bo sam izbral – z brezobzirnim in vzvišenim Matthewjem Swiftom.

Daisy je zgrožena. Bowmanovi nikoli ne priznajo poraza, zato se odloči, da se bo poročila z nekom … s komerkoli … samo z Matthewjem ne. Toda Daisy ni vedela, da zna biti Matthew še kako očarljiv … in ni pričakovala, da se ne bosta mogla upreti privlačnosti, ki jima je ušla z vajeti. Daisy odkrije, da bi lahko bil človek, ki ga je od nekdaj sovražila, moški njenih sanj.

V trenutku sladke predaje na dan privre škandalozna skrivnost … skrivnost, ki lahko uniči Matthewja in ljubezen, ki je strastnejša in bolj neustavljiva od Daisyjinih najbolj divjih sanj.


Pogled v knjigo:

Prolog

 

»Odločil sem se glede Daisyjine prihodnosti,« je Thomas Bowman naznanil svoji ženi in hčeri. »Čeprav Bowmanovi neradi priznamo poraz, se moramo soočiti z resnico.«

»In kakšna je resnica, oče?« je vprašala Daisy.

»Da nisi za britansko plemstvo.« Bowman je namrščen dodal: »Morda pa plemstvo ni zate. V iskanje moža zate sem vložil veliko, vendar brez uspeha. Daisy, ali veš, kaj to pomeni?«

»Da sem slaba naložba?« je ugibala.

Človek v tistem trenutku nikoli ne bi uganil, da je Daisy odrasla ženska, stara dvaindvajset let. Bila je majhna in vitka temnolaska, ki je v sebi še zmeraj nosila igrivost otroka, medtem ko so bila dekleta njenih let že resne mlade matrone. Ko je tako s spodvitimi nogami sedela na zofi, je bila kakor zapuščena punčka iz porcelana. Bowmana je jezilo, da je njegova hči v naročju držala knjigo s prstom med stranmi. Očitno je komaj čakala, da bo utihnil in bo lahko nadaljevala z branjem.

»Odloži to,« je rekel.

»Da, oče.« Daisy je na skrivaj pokukala na številko strani in odložila knjigo. To je Bowmana še bolj razjezilo. Knjige, knjige … že sam pogled na knjige ga je spomnil na hčerino polomijo na poročnem trgu, ki ga je spravljala v zadrego.

Kadil je velikansko cigaro, medtem ko je sedel v debelo oblazinjenem naslanjaču v sprejemnici hotelskega apartmaja, v katerem so bivali že več kot dve leti. Njegova žena Mercedes je sedela na robu stola iz trstike, ki je stal blizu njegovega naslanjača. Bowman je bil krepak in okrogel kot sod, njegova postava in značaj sta človeku v spomin priklicala bika. Čeprav je bil plešast, je imel močne in košate brke.

Videti je bilo, kakor da se je vsa energija, potrebna za rast dlak, zbrala nad njegovo zgornjo ustnico.

Mercedes je v zakonsko zvezo stopila kot nenavadno vitko dekle in je z leti postala še vitkejša, kakor kos mila, ki se sčasoma stanjša. Njeni svilnati črni lasje so bili zmeraj strogo ukročeni in rokavi tesno zapeti okrog zapestij, ki bi jih Bowman lahko brez težav prelomil, saj sta bili tanki kot brezove veje. Tudi kadar je Mercedes sedela tako mirno kot v tem trenutku, je bilo v njej čutiti nemir. Bowman ni nikoli obžaloval, da jo je vzel za ženo – njena železna ambicioznost se je popolnoma ujemala z njegovo. Bila je neusmiljena in ostra ženska, ki je zmeraj rinila naprej, da bi Bowmanovim zagotovila položaj v družbi. Mercedes je bila tista, ki je vztrajala, da pripeljejo dekleti v Anglijo po tistem, ko jim ni uspelo prodreti v newyorško visoko družbo, ki so jo imenovali Knickerbocker. »Jih bomo pa presegli,« je odločno rekla. In pri bogu, da jim je s starejšo hčerjo, Lillian, uspelo. Lillian je nekako ujela najboljšo partijo: lorda Westcliffa, čigar rodovnik je bil čisto zlato. Grof je bil čedna pridobitev za družino. Toda zdaj je Bowman postajal čedalje nestrpnejši, želel se je vrniti v Ameriko. Če bi bilo Daisy usojeno ujeti moža s plemiškim nazivom, bi ga do zdaj že zagotovo. Čas je bil, da se soočijo z dejstvi.

Bowman je pomislil na svojih pet otrok in se vprašal, kako je mogoče, da so mu tako malo podobni. Oba z Mercedes sta bila zagnana, toda kljub temu sta dobila tri sinove, ki so bili mirni, zadovoljni s tem, kar so imeli in prepričani, da jim bo vse, kar potrebujejo, padlo z drevesa kot zrel sadež.

Lillian je bila edina, za katero se je zdelo, da je podedovala vsaj malo Bowmanovega divjega duha … toda bila je ženska, kar je pomenilo, da ga ima zaman.

In potem je tu še Daisy. Izmed vseh otrok jo je Bowman najmanj razumel. Že kot otrok je zmeraj napačno razumela zgodbe, ki jih je pripovedoval, in postavljala vprašanja, ki niso imela zveze s tistim, kar je želel povedati. Ko ji je razlagal, zakaj bi morali vlagatelji, ki si ne želijo preveč tvegati in so zadovoljni z nizkimi obrestmi, kupovati državne obveznice, ga je prekinila z vprašanjem: »Oče, ali ne bi bilo čudovito, če bi kolibriji imeli čajanke in bi bili mi dovolj majhni, da bi nas lahko povabili?«

Bowman jo je leta in leta poskušal spremeniti, toda naletel je na pogumen odpor. Sama sebi je bila všeč takšna, kakršna je, in krotiti jo je bilo podobno, kakor da bi poskušal pasti metulje. Ali na drevo pribiti žolco.

Glede na to, da je bil Bowman na robu živčnega zloma zaradi hčerine nepredvidljive narave, ni bil niti najmanj presenečen, da ni bilo snubcev, ki bi si jo naprtili za vse življenje. Le kakšna mati bi bila – zmeraj govoriči le o vilah, ki se spuščajo po mavrici – otrokom ne bi znala v glavo vtepsti nobenih razumnih pravil.

Mercedes se je pridružila pogovoru. Njen glas je bil napet, bila je zgrožena. »Dragi moj gospod Bowman, sezone še zdaleč ni konec. Moje mnenje je, da je Daisy močno napredovala. Lord Westcliff jo je predstavil lepemu številu obetajočih snubcev in prav vsi si želijo, da bi si lorda Westcliff a pridobili za svaka.«

»Zdi se mi,« je temačno pripomnil Bowman, »da je za te obetajoče snubce privlačen predvsem lord Westcliff kot svak, in ne Daisy kot bodoča žena.« Strogo je pogledal hčer. »Ali je med njimi kdo, ki bi te lahko zaprosil za roko?«

»Tega ne more vedeti ...« je ugovarjala Mercedes.

»Ženske zmeraj vedo te stvari. Odgovori, Daisy – ali obstaja možnost, da bi se odločila za katerega od teh gospodov?«

Njegova hči se je obotavljala, v njenih temnih, poševnih očeh se je prikazala zaskrbljenost. »Ne, oče,« je končno iskreno priznala.

»Sem si mislil.« Bowman je prepletel svoje debele prste, jih položil na trebuh in obe ženski avtoritativno opazoval. »Tvoj neuspeh je postal nadležen, hči. Motijo me nepotrebni stroški za oblačila in drugo navlako … moti me, da te moram spremljati od enega nekoristnega plesa do drugega. Najbolj od vsega pa me moti, da me ta podvig zadržuje v Angliji, ko bi se že zdavnaj moral vrniti v New York. Vse to me je pripeljalo do tega, da sem se odločil in ti izbral moža.«

Daisy ga je zmedeno pogledala. »Koga imaš v mislih, oče?«

»Matthewja Swifta.«

Strmela je vanj, kakor da bi se mu zmešalo.

Mercedes je hitro zajela sapo. »To nima nobenega smisla, gospod Bowman! Nobenega smisla! Ne nam ne Daisy ne bi prineslo nobene koristi. Gospod Swift ni plemič, ni bogat ...«

»Pripada bostonski veji Swiftov,« ji je ugovarjal Bowman. »Človek bi težko vihal nos nad njimi. Dobro ime in dobra kri. Najpomembnejše pa je, da mi je Swift predan. In ima najsposobnejši um za posle, kar sem jih kdaj srečal. Želim ga za zeta. Želim, da po moji upokojitvi prevzame podjetje.«

»Imaš tri sinove, ki bodo podedovali podjetje; to je njihova pravica po rojstvu!« je ogorčeno rekla Mercedes.

»Nobenemu od njih ni niti malo mar za podjetje. Tega nimajo v sebi.« Bowman je s ponosom pomislil na Matthewja Swifta, ki ga je že skoraj deset let vodil in učil. Mladenič mu je bil veliko bolj podoben kot katerikoli od njegovih potomcev. »Nobeden od njih nima tiste polnokrvne ambicioznosti in brezobzirnosti, ki jo ima Swift ,« je nadaljeval Bowman. »Naredil ga bom za očeta svojih vnukov.«

»Znorel si!« je razburjeno vzkliknila Mercedes.

Daisy je mirno spregovorila: »Rada bi poudarila, da je moje sodelovanje tu poglavitno. Posebej zdaj, ko smo prišli do razprave o vnukih. In zagotavljam ti, da ni sile na tem svetu, ki bi me prisilila, da bi pod srcem nosila otroke človeka, ki mi še všeč ni.«

»Mislil bi si, da želiš biti vsaj nekomu koristna,« je zagodrnjal Bowman. V navadi mu je bilo, da je upor zadušil z nepotrebno silo. »Verjel sem, da si želiš svojega moža in družino in ne želiš v nedogled živeti kot zajedavka.«

Daisy je zamežikala z očmi, kakor da bi jo udaril. »Nisem zajedavka.«

»O? Potem mi razloži, v kakšno korist si temu svetu. Kaj si v življenju naredila za koga drugega?«

Soočena z nalogo, da upraviči svoj obstoj, je Daisy brez besed strmela vanj.

»To je moj ultimat,« je rekel Bowman. »Do konca maja si poišči primernega moža, ali pa te dam Swiftu.«

 

1. poglavje

»Ne bi ti smela praviti o tem,« se je jezila Daisy, ko je pozneje tistega večera korakala po Marsdenovi sprejemnici. »V stanju, kakršnem si, se ne smeš vznemirjati. Toda tega ne morem zadržati zase, ker se bom razpočila, kar bo zate veliko hujše.«

Njena starejša sestra je dvignila glavo, ki jo je dotlej naslanjala na ramo lorda Westcliffa. »Povej mi,« je rekla Lillian in požrla slino, zajel jo je še en val slabosti. »Razburjam se samo takrat, ko imajo ljudje pred menoj skrivnosti.«

Napol je ležala na dolgi zofi , udobno nameščena v Westcliffovem objemu, on pa ji je z žlico potisnil v usta nekaj limoninega ledu. Zaprla je oči in pogoltnila, temne trepalnice so ji kot polmesec počivale na njenih bledih licih.

»Bolje?« je skrbno vprašal Westcliff in popivnal kapljico, ki ji je zdrsnila v kotiček ustnic. Lillian je prikimala, bleda kot prt. »Da, mislim, da mi pomaga. Oh. Moli, da bo deček, Westcliff, ker je to tvoja edina možnost, da boš imel naslednika. Nikoli več ne bom prestajala česa takega ...«

»Odpri usta,« je rekel in ji vanje potisnil še malo ledu z okusom po limoni.

Navadno je bila Daisy ganjena, ko je imela priložnost pokukati v Westcliffovo zasebno življenje … le redkokdo je imel priložnost videti Lillian tako ranljivo in Marcusa tako nežnega in zaskrbljenega. Toda Daisy je bila tako vznemirjena zaradi svojih težav, da je njuno medigro komaj opazila in le razburjeno nadaljevala: »Oče mi je postavil ultimat. Nocoj je ...«

»Samo malo,« je rekel Westcliff tiho in Lillian tesneje objel. Lillian se je ulegla na bok in se še bolj naslonila nanj ter si vitko belo roko položila na okrogli trebuh. V skuštrane črne lase ji je zašepetal nekaj nerazumljivega, da je le zavzdihnila in prikimala.

Vsak, ki je bil priča Westcliffovi nežni skrbi za mlado soprogo, si ni mogel kaj, da ne bi opazil sprememb na grofu, ki je zmeraj veljal za hladnega človeka. Postal je veliko bolj odprt – več se je smehljal in smejal, kakor da bi njegova pravila lepega vedenja postala veliko manj jasna. Kar je bilo dobro, če je nekdo želel Lillian za ženo in Daisy za svakinjo.

Westcliffove oči, tako temno rjave, da so se zdele skoraj črne, so bile rahlo priprte, ko se je osredotočil na Daisy. Čeprav ni rekel ničesar, je Daisy v njegovem pogledu prebrala namero, da bi Lillian rad zaščitil pred vsem, kar bi jo lahko vznemirilo.

Daisy je nenadoma postalo sram, da je pridrvela sem in se potožila o krivicah, ki ji jih je očital oče. Svoje težave bi morala zadržati zase, namesto da je kakor klepetav otrok stekla k sestri. Toda potem je Lillian odprla rjave oči, ki so bile tople in vesele in so Daisy priklicale tisoče spominov na otroštvo, ki so pred njo plesali kot kresničke. Povezanost med sestrami je nekaj, česar niti najbolj zaščitniški mož ne more pretrgati.

»Povej mi,« je rekla Lillian in se stisnila k Westcliffovi rami, »kaj je rekel ljudožerec?«

»Če si ne najdem snubca do konca maja, bo zame izbral moža. In kaj misliš, kdo je to? Ugani!«

»Ne morem si predstavljati,« je rekla Lillian. »Očetu nihče ni všeč.«

»O, pa mu je,« je zlovešče odvrnila Daisy. »Samo ena oseba na tem svetu mu je stoodstotno všeč

Zdaj je tudi Westcliff pokazal zanimanje. »Ali gre za koga, ki ga poznam?«

»Kmalu ga boste spoznali,« je rekla Daisy. »Oče je poslal ponj. Naslednji teden bo prispel v Hampshire, ko bo lov na jelenjad.«

Westcliff je v glavi preletel seznam imen, za katere je Daisyjin oče prosil, naj jih povabi na spomladanski lov.

»Američan?« je vprašal.

»Gospod Swift?«

»Da.«

Lillian se je brezizrazno zastrmela v Daisy. Potem se je obrnila v Westcliffov objem in cvileče zajela sapo. Daisy se je sprva bala, da joče, toda kmalu je postalo očitno, da se Lillian nemočno hihita. »Ne … zares … kakšen absurd … ti ne bi mogla nikoli …«

»Ne bi se ti zdelo tako smešno, če bi se morala ti poročiti z njim,« je mrko rekla Daisy.

Westcliff je pogledoval od ene sestre k drugi. »Kaj je narobe z gospodom Swiftom? Iz tega, kar je rekel vajin oče, sem sklepal, da je dostojen mladenič.«

»Vse je narobe z njim,« je rekla Lillian in se še zadnjič zasmejala.

»Toda vajin oče ga ceni,« je rekel Westcliff.

»Oh,« se mu je porogala Lillian, »očetova nečimrnost se hrani s tem, kako ga gospod Swift v vsem posnema in vneto posluša vsako njegovo besedo.«

Grof je premišljeval o njenih besedah, z žlico zajel še nekaj ledu z limono in ga ponesel k Lillianinim ustom.





www.kiroja.si - vse pravice pridržane. Izdelava in gostovanje spletnih strani www.strani.com