Silvia Garcia Nihče ni kot ti Kiroja - spletna knjigarna


E-NOVICE

Vpišite vaš epoštni naslov:
Naročite se na epoštne novičke in bodite redno obveščeni o vseh novostih, akcijah in popustih.
Knjige v tej kategoriji:




Nahajate se v kategoriji: / Hiša knjig KMŠ / Sodobni romani_kms
Silvia Garcia Nihče ni kot ti

Silvia Garcia Nihče ni kot ti
Večja slika Večja slika


Agata Martí je stara štiriindvajset let, ima slabo plačano službo in živi sama v stanovanju v Barceloni. Nekega zimskega jutra se zave, da je napočil trenutek, ko bo morala na novo zastaviti svoje življenje. Odloči se, da bo odšla delat v London. Tam se bo ponovno srečala z Gabrielom, najboljšim prijateljem svojega brata, ki jo bo sprejel v svoj dom in ji ponudil službo pri reviji, pri kateri je zaposlen tudi sam. Agata in Gabriel ugotovita, da se trinajst let kasneje stvari med njima niso spremenile. Zanjo nihče nikoli ni bil kot Gabriel, fant, ki ji je dal prvi poljub. Zanj ni bilo nikoli nobene, kot je Agata, edino dekle, ki mu je seglo v dušo ...
Ampak Gabriel verjame v ljubezen, Agata pa ni pripravljena sprejeti manj kot to.


Agata kar ni mogla prenehati jokati. Pri tem ni šlo
niti za pretirano niti za presunljivo jokanje, ampak
preprosto ni mogla prenehati jokati. Solze so ji tiho
polzele čez obraz in vsake toliko si jih je osušila
s papirnatim robcem, ki ji ga je tako prijazno dala
stevardesa. V zadnjem letu svojega življenja se je
vkrcala na dve letali: pred skoraj šestimi meseci na
letalo, ki jo je odpeljalo v London, kjer je izgubila
svoje srce in ponovno uspela v profesionalni karieri.
Drugo pa jo je sedaj vračalo v Barcelono, z za košček
manjšo dušo, z razbitim srcem in tako prežeto z jezo,
kot ni bila še nikdar No, bila je že velika punca in zelo dobro je vedela,
kaj vse tvega, če se zaljubi v tako zapletenega moškega,
kot je Gabriel.
»Vzemite še en robček,« ji je z nasmeškom
ponudila stevardesa. »V roku pol ure bomo prispeli
v Barcelono.«
Stevardesa je odšla, Agata pa se je, potem ko si je
obrisala solze, poskušala pomiriti. K sreči ni zraven
nje sedel noben sopotnik, ki bi se naslajal nad tem,
kako neumna je bila. Poskusila je najti način, kako
bi lahko šla v življenju čimprej naprej. Prepričana je
bila, da ji bo to uspelo. V zadnjih šestih mesecih, je
kljub vsej škodi, ki ji jo je povzročil Gabriel, videla,
da se je njena kariera vzpenjala, da je bila dobra v
opravljanju svojega dela in da se bo borila, da si bo
tudi v Barceloni izborila mesto, ki ji pripada. Preden
je odšla v London, je zapadla v absurdno dinamiko
nesmiselnega dela, tako da je že skoraj obupala.
Ampak sedaj ne več, sedaj je vedela, da je izvrstna
strokovnjakinja in si nikakor ne bi več dovolila, da bi
jo kak prenapihnjen nesposobnež s slovitim priimkom
ali brez njega prepričal v nasprotno. V nekem trenutku se ji je na letališču, preden se je
vkrcala na letalo, zazdelo, da je videla Gabriela, kako
teče po enem izmed hodnikov. Še naprej je sedela in
čakala. Bila je namreč med zadnjimi, ki so se vkrcavali.
Upala je, da se bo tako kot v televizijskih serijah pojavil
in ji rekel, da jo ljubi, in potem ona ne bi šla na avion.
Ampak ne. Ni se pojavil in tako je Agata lahko odšla
brez kakršnegakoli problema ali ovire. Ko je enkrat
sedela na svojem sedežu, ni mogla pregnati iz misli
njunega zadnjega `pogovora´, ki se ji je v mislih še kar
naprej vrtel. Prav tako si ni mogla izbiti iz glave, da
mu je priznala svoja čustva, medtem ko si je morala
priznati, da on njej nikdar ni izjavil česa podobnega.
Prepričana je sicer bila, da ji je Gabriel to sporočal
s pogledi in s svojim ljubkovanjem, toda v resnici z
besedami ni prav nikoli izrazil, da kaj čuti do nje. In
sedaj se je to izkazalo za več kot očitno.
Zvočniki na letalu so sporočali, da bodo pravkar
pristali, in Agata je poravnala naslonjalo svojega
sedeža. Z omavčeno roko se je zelo težko premikala,
vendar je bila tako utrujena in tako jezna, da se je
komajda spomnila na mavec, ki je pokrival njeno
levo zapestje.





www.kiroja.si - vse pravice pridržane. Izdelava in gostovanje spletnih strani www.strani.com