Renee Carlino Moja punči Kiroja - spletna knjigarna


E-NOVICE

Vpišite vaš epoštni naslov:
Naročite se na epoštne novičke in bodite redno obveščeni o vseh novostih, akcijah in popustih.
Knjige v tej kategoriji:




Nahajate se v kategoriji: / Hiša knjig KMŠ / Sodobni romani_kms
Renee Carlino Moja punči

Renee Carlino Moja punči
Večja slika Večja slika


Pianistka Mia ima trdno izdelane življenjske načrte. Ko njen oče nenadoma umre, se odloči prevzeti vodenje njegove kavarne.
Nepričakovano spozna Willa, čutečega, dobrega, velikodušnega in očarljivega kitarista. Ko Will postane njen sostanovalec, naredi Mia vse, da zatre svoja čustva. Ali bo Will zmogel dovolj potrpljenja, da bo v njej prebudil glasbo ljubezni?


Prva skladba:
Mia otrok
Letališki varnostnik je izgubljal potrpljenje. »Gospa,
rekel sem vam že, da si sezujte čevlje in jih položite na
pladenj.« Ni ga namerno ignorirala. Le raztresena je bila.
No, bolje – zrla je nekam v prazno. Če bi nas ocenjevali,
kako hitro zložimo svoje osebne predmete na tiste male
sive pladnje, bi jaz dobila čisto petico. Ženska pred
mano pa bi verjetno komajda izdelala. Njena otroka sta
tekala naokoli, kričala kot dva divjaka, zanjo pa se je
zdelo, da sanja pri belem dnevu.
Lahno sem jo potrepljala po rami, vendar se ni
odzvala. Nato sem se odkašljala in rekla: »Potrebujete
pomoč?« Zdelo se mi je, da moram, glede na to, da se
ne bom premaknila nikamor, če se ne bo tudi ona. Izrekla je besedo sranje in nato dodala: »Ja! Prosim!
Lahko vzamete njegove čevlje?« Pokazala je na majhnega
svetlolasega, modrookega angela.
»Bi mi ga lahko tudi odnesli do tja?«
»Ni problema.«
Stopila sem do fantka, ki je takoj utihnil. Nasmehnila
sem se mu, mu sezula čevlje in jih položila na pladenj,
ki se je hitro pomikal po tekočem traku.
»Si pripravljen, mali?« Pokimal je, jaz pa sem ga
dvignila in odnesla proti detektorju kovin. Toplota
njegovih malih ročic okoli mojega vratu je kar zažarela
skozi moje telo. Nasmehnila sem se mu, poškilila z
očmi in se nakremžila. Njegovo hihitanje je bilo slišati
kot glasba. Nato sem prijela njegove noge in roke, da bi
ga umirila.
Oba fantka sva spravili skozi detektor kovin in nato
stopili do naših stvari na drugi strani naprave. Ženski
sem sledila do klopi, da bi ji pomagala pri obuvanju
fantov. »Kako ti je ime, mali?«
»Cash,« je odgovoril sramežljivo s tihim, mehkim
glasom.
»Kul ime.« Pravzaprav je moje najljubše. »Jaz sem
Mia. Me veseli, da sem te spoznala.«
»Jaz sem pa Hayden!« je zaklical njegov temnolasi
brat. Po višini sta bila skorajda identična, vendar je imel
Hayden temnejše lase in oči. »Tudi tvoje ime mi je všeč,« sem dodala smeje.
Njegova mama je vstala in se predstavila.
»Pozdravljena, Mia. Jaz sem Lauren. Hvala za pomoč.
Lovljenje otrok po letališču zna biti precej noro.« Nato
je zavzdihnila.
Opazila sem, da sva si podobni. Enaki ravni, temni
lasje, svetla koža in svetlo rjave oči. Bilo je kar strašljivo.
Lahko bi bila moja sestra ali pa jaz čez deset let. Vendar
je bilo v njej nekaj drugačnega. Njene oči so bile udrte in
prazne. Videti je bila izčrpana. V tistem trenutku sem se
vprašala, ali bom sama kdaj mama oziroma ali si sploh
želim biti. Če bi si našla sijajnega moža – stanovitnega,
bogatega in osredotočenega na posel – bi to sicer lahko
bilo možno, vendar ne v bližnji prihodnosti. Če bom
kdaj imela otroke, sem bila odločena, da se bom imela
nekoliko bolj v oblasti kot pa ta gospa.
Priznam, da sem bila že pri petindvajsetih letih
človek, ki hoče imeti vse pod nadzorom. Dejansko
sem kar sprejela to svojo pomanjkljivost. Menila sem,
da se moram kot samostojna ženska odločati z glavo
in ne s srcem. Uspeh je po moji oceni zagotavljalo le
sprejemanje pravih odločitev. Seveda takrat še nisem
vedela, da se bo moja definicija uspeha tako drastično
spremenila.
Pogledala sem na velik zaslon in iskala napoved
poleta 25, ki leti iz Detroita v New York. Pozabila sem, na kateri izhod moram, in zaklela.





www.kiroja.si - vse pravice pridržane. Izdelava in gostovanje spletnih strani www.strani.com