Susanna Kearsley Zimsko morje Kiroja - spletna knjigarna


E-NOVICE

Vpišite vaš epoštni naslov:
Naročite se na epoštne novičke in bodite redno obveščeni o vseh novostih, akcijah in popustih.
Knjige v tej kategoriji:
Carla Kelly Karte v rokah gospe Drew
Julie Anne Long Nevarnost naslade
Lorraine Heath V postelji s hudičem
Sherry Thomas Najsrečnejša dama v Londonu
Silvia Garcia Igra z ognjem
Allie Larkin Ostani
Julie James Najbolj seksi moški
Julie James Osem let skomin
K. A. Tucker Deset kratkih vdihov
Marie Force Nora na ljubezen
Marie Force Ustvarjena za ljubezen
Megan Maxwell Niti v sanjah!
Megan Maxwell Tudi princi na belem konju razočarajo
Megan Maxwell Spominčice
Noelia Amarillo Ostani z menoj
Renee Carlino Moja punči
Silvia Garcia Nihče ni kot ti
Julianne Donaldson Blackmoore
Courtney Milan V vojni z vojvodo
Catherine Bybee Poročena do ponedeljka
Catherine Bybee Soproga do srede
Laura Lee Guhrke In nato jo je poljubil
Joanna Bourne Vohunova dama
Joanna Bourne Nevarno razmerje
Meredith Duran Dotik zaobljube
Meredith Duran Vojvoda senc
Julie James Nekaj na tebi
Julie James Nekaj kot ljubezen
Allie Larkin Zakaj ne morem biti ti
Debbie Macomber Svetilniška ulica 16
Susan Wiggs Šola očarljivosti
Ava Dellaira Ljubezenska pisma mrtvim
Johanna Lindsey Ljubi samo enkrat
Anne Gracie Moj popolni zapeljivec
Judith Ivory Ponudba
Debbie Macomber Palisandrova ulica 204
Carole Matthews Hiška ob morju
Courtney Milan Škandal z guvernanto
Georgette Heyer Frederica
Jennifer Ashley Škandalozni zakon lady Isabelle
Lorraine Heath Med grehom in poželenjem
Luanne Rice Zvezdni utrinki
Megan Maxwell Tudi žabci se zaljubijo
Courtney Milan Zimski poljub
Courtney Milan Učinek dedinje
Jennifer Ashley Premnogi grehi lorda Camerona
Lorraine Heath Predaja hudiču
Paullina Simons Bronasti jezdec (komplet 1. in 2. del)
Carla Kelly Lordova preobrazba
Anne Mallory Sedem skrivnosti zapeljevanja
Kristen Ashley Zadnja želja
Carole Matthews Pokliči gospo Božičkovo!
Suzanne Enoch Grešno povabilo
Suzanne Enoch Greh in rahločutnost
Jennifer Ashley Hudomušne pregrehe Daniela MacKenzieja
Jill Shalvis Zaljubljena do ušes
Sally Thorne Igra sovraštva
Suzanne Enoch Nekaj pregrešnega
Julie James Sanjska poroka
K. A. Tucker Ena majhna laž
Julie Anne Long Poljubila sem grofa
Lorraine Heath Poslednji pregrešni malopridnež
Katherine Allred Ambrovec
Marie Force Uslišana ljubezen
Tammara Webber Preprosto ljubezen
Johanna Lindsey Darilo
Johanna Lindsey Darilo
Johanna Lindsey Rahločutni prevarant
K. A. Tucker Izgubiti v štirih sekundah
K. A. Tucker Izgubiti v štirih sekundah
Ruth M. Lerga Ko strast počaka
Ruth M. Lerga Ko se prebudi ljubezen
Marie Force Ljubezen je vse kar potrebuješ
Johanna Lindsey Očarljivi malopridnež
K. A. Tucker Pet načinov padca
Laura Lee Guhrke Skrivno gentlemanovo hrepenjenje
Julie James Ljubezen pod krinko
Kinley MacGregor Ukrotiti Škota
Johanna Lindsey Čarobnost v tebi
Julie Anne Long Kaj vse sem storila za vojvodo
Johanna Lindsey Ujetnik mojih želja
Marie Force Rad bi te držal za roko
Kinley MacGregor Vitez kresne noči
Sabrina Jeffries Komplet knjig Šola za dedinje
Johanna Lindsey Ujetnik mojih želja
Julie Anne Long Kaj vse sem storila za vojvodo
Kinley MacGregor Vitez kresne noči
Marie Force Rad bi te držal za roko
Laura Lee Guhrke Grofova igra zapeljevanja
Nieves Hidalgo Je bila vse samo prevara?
Jennifer Laam Izgubljeni čas ljubezni in snega
Jill Shalvis Srečno zaljubljena
Kristen Ashley Lebdenje




Nahajate se v kategoriji: / Hiša knjig KMŠ
Susanna Kearsley Zimsko morje

Susanna Kearsley Zimsko morje
Večja slika Večja slika


Po tristo letih mora Sophiejina skrivnost priti na dan. Ko avtorica prodajnih uspešnic Carrie McClelland obišče vetrovne ruševine gradu Slains, jo neusmiljena in prelepa Škotska pokrajina povsem uroči. Okolica ji je nenavadno poznana, a vseeno odrine na stran blag občutek nelagodja in prične pisati nov roman.

Grad uporabi za prizorišče, svojo lastno prednico Sophie pa za glavno junakinjo. Carrie kmalu ugotovi, da začenja njeno pisanje živeti svoje življenje in da postaja meja med realnostjo in fikcijo vse bolj zamegljena.

Sophiejini spomini povlečejo Carrie v globine spletk leta 1708 in nenadejano odkrije očarljivo ljubezensko zgodbo, izgubljeno v času.

Mehka vezava, 10,5 x 17 cm, 688 strani.

Trda vezava (1. del), 14 x 21,5 cm, 384 strani.

Trda vezava (2. del), 14 x 21,5 cm, 338 strani.

O KNJIGI SO DEJALI:

"Roman, ki prepleta prelepi romanci s prepričljivo in privlačno zgodovinsko zgodbo. Sijajna knjiga!"
(Berbard Cornwell)

"Slikovito ... Ena tistih knjig, ki se jih spomnite še dolgo po tistem, ko ste prebrali zadnjo stran."
(Debbie's Book Bag)


STRAN 149:

"Razložila sem mu vso zgodbo, ki je še meni sami zvenela nadvse nenavadno. Kako sem zagledala grad Slains in v trenutku vedela, da moram biti tukaj, in kako sem potem odletela v Pariz, da bi uredila stvari, in se v nekaj dneh vrnila nazaj. Karkoli si je že Graham mislil ob tem, tega ni povedal. Ko sem končala, je strgal dolg trak z enega konca brisače in ga ovil okoli Angusove tace.
»Torej ste opravili s Francijo,« je povzel.
»Najbrž res. Knjiga lepo napreduje, odkar sem tu.«


»To je dobro. Tako …« je rekel psu. »Bo? Se zdaj bolje počutiš?«
Angus je iztegnil vrat, da bi polizal Grahama po obrazu, ta se je ob tem nasmejal in skuštral njegove viseče uhlje. »No, tako, zdaj bova šla in pustila damo delati.«
Nisem želela, da odideta. Hotela sem mu reči, da sem večinoma pisala ob večerih, da sem ob popoldnevih prosta in da lahko pristavim za čaj in se morda lahko pogovoriva … A nisem se mogla spomniti načina, kako bi mu to povedala, ne da bi zvenela neposredno.


Poleg tega mi ni dal nobenega povoda, da bi mislila, da bo pristal ali da se mu zdim vsaj za desetino toliko privlačna, kot se on zdi meni. Tako sem samo stala ob strani, medtem ko se mi je še enkrat zahvalil za pomoč, dvignil Angusa in jima odprl vrata. Tedaj se je ustavil in me pogledal. Vprašal je: »Ste si že ogledali Bullers o‘Buchan?«
»Kje?«
Počasi je ponovil ime. »Neke vrste morska špilja, nedaleč stran proti severu.«
»Ne, nisem še bila tam.«
»Če ste razpoloženi za sprehod, bi vas lahko jutri peljal tja.«
Presenečena sem odgovorila: »To bi bilo lepo.«
Sunila sem samo sebe zaradi svoje medle izbire besed, vendar ni bilo videti, da bi on to opazil. »Potem pa velja. Bi vam ob desetih ustrezalo? Ali vas moti hoja po obalni stezi?«
»Niti malo,« sem mu zagotovila.
»Potem se vidiva jutri.«


Spet mi je namenil tisti bleščeči nasmešek, in ko sem ga pogledala, sem ugotovila od kod tisti nejasni občutek, da sem Stuartov obraz že nekje videla. Brata sta si bila sicer precej različna, vendar je določena podobnost vseeno obstajala, čeprav so Grahamove poteze izražale močan karakter, ki ga na obrazu njegovega čednejšega brata ni bilo opaziti. Stuart je bil morda res lep na pogled, ampak Graham je bil tip moškega, od katerega nisem mogla odvrniti pogleda.
Morda sem ravno zato takoj, ko ga ni bilo več, odbrzela po svojo beležko. V predelku ‚Liki’ sem popisala tri strani s podrobnim opisom moškega z očmi barve zimskega morja. Nisem še vedela, kako ga bom uporabila, ampak slutila sem, da se bo nocoj, ko bom začela pisati, nekje pojavil, tako elegantno, kot bi imel vso pravico biti tam.


Bil je že skoraj čas za večerjo, ko je potrkalo na vrata. Vedela sem, da to ne more biti Graham, ampak na mojem obrazu je bila očitno sled razočaranja, ko sem na vratih zagledala dr. Weira, saj se je opravičil.
»Upam, da vas nisem zmotil pri delu?«
Zbrala sem se in odgovorila: »Ne, seveda ne. Prosim, vstopite.«
»Ne bom dolgo.« Obrisal si je noge in vstopil.
»Elsie sem obljubil, da bom nazaj pred nočjo. Našel sem tiste načrte, o katerih sem vam govoril. Načrte Slainsa, kot je bil nekoč, preden so ga viktorijanski grofje prenovili. Našel sem tudi nekaj starih fotografij, ki bi vas morda zanimale. Kam sem jih dal zdaj.«
Potipal je žep na plašču in našel majhno ovojnico, v kateri so bile fotografije. Načrte je prinesel zvite v kartonastem tulcu, ki ga je položil v prozorno plastično vrečko, da se ne bi zmočil. Modra odločitev, sem pomislila, glede na to, da je močan veter z morja oškropil njegova očala. Snel si jih je in jih obrisal, medtem ko sem jaz načrte in fotografije položila na svojo delovno mizo.
»Nimam viskija,« sem rekla. »Lahko pa vam skuham čaj ali kavo.«


»Hvala, ljubica, nič ne bom.« Pogledal je okoli sebe z očitnim zanimanjem in odobravanjem. »Jimmy je lepo uredil kočo.«
»Krasen je.«
»Da, kot vsi Keithovi,« je dejal. »Celo Stuart, kljub svojim slabostim. Vidim, da vas je pripeljal domov v enem kosu.«
»Da.«
»V redu fant je, samo …« Videti je bilo, da doktor izbira svoje besede. »V mnogih pogledih je še deček.«
Slednje sem razumela kot očetovsko opozorilo. Nasmehnila sem se, da mu dokažem, da ni razloga za skrb. »Da, sem opazila.« Potem pa sem ga z navidezno nevednostjo vprašala: »Kakšen pa je drugi brat? Tisti, ki poučuje.«
»Graham? No, Graham je čisto druge sorte kot Stuart. Zelo drugačen.« Nadel si je premišljujoč izraz.

»Zdaj, ko razmišljam, je on oseba, s katero bi morali govoriti. Odličen spomin ima in ima dostop do podatkov, ki jih potrebujete. Poleg tega,« je dejal, »je tudi v mladem Grahamu nekaj jakobinca. Najbrž bo vedel vse o vstaji leta 1708. Trenutno živi
v Aberdeenu, ampak prihaja skoraj vsak konec tedna.
Morda ga boste srečali kdaj na plaži, s sabo ima psa, malega španjela.«


Potrkal je po svoji uri. »Toliko je že ura? Moram iti. Obdržite fotografije toliko časa, kolikor jih potrebujete. Enako tudi načrte. Upam, da vam bodo v pomoč.«
Vedela sem, da mi bodo, in sem mu to tudi povedala.
Ko je odšel in me pustil samo, sem pomislila, da so mi načrti tudi v opomin, da je bil moj jutranji trud zaman. Šla sem do svoje delovne mize in odrinila svoj izmišljeni tloris na stran, da sem naredila prostor za pravega. Gladko je zdrsnil ven iz tulca in razvila sem ga na mizi ter ga na zavihanih robovih obtežila z ravnilom in daljšo stranico svojega delovnega zvezka. Pred menoj je ležal pravi načrt gradu Slains, narisan v merilu in skrbno označen. Preučila sem ga, nagubala čelo in v dvomih vzela v roke načrt, ki sem ga narisala zjutraj. Previdno sem ga položila zraven, da bi ju primerjala. To se ne more dogajati, sem pomislila. Pa se je.
Načrta sta bila enaka. Nista si bila samo podobna, bila sta enaka. Kuhinja in sprejemnica, Sophijina soba, mala vogalna sobica s svetlobo, primerno za šivanje, vse so bile tu, na mestih, kjer sem jih označila in kjer sem si jih zamislila.


Ampak kako je to mogoče? Kako lahko nekdo tako natančno nariše nekaj, česar nikoli ni videl? V globinah svoje podzavesti sem začutila nemir in ženski glas v moji glavi se je zopet tiho oglasil: »Vidiš, moje srce bo za vedno ostalo na tem kraju …«
Le da glas, ki sem ga slišala tokrat, ni bil Sophijin. Bil je moj.
Jane me je po telefonu mirila. »Dobro, res je nenavadno, priznam.«
Odgovorila sem ji: »Nenavadno ni prava beseda. To je bizarno.«
»Carrie, dragica, ti imaš fotografski spomin. Citiraš lahko cele pogovore, ki sva jih imeli pred tremi leti. Pravim ti, da si že nekje prej videla načrte gradu, ampak si pozabila.«
»Če je moj spomin tako odličen, kako bi potem pozabila?«
Zavzdihnila je. »Ne prerekaj se s svojo agentko. Sprejmi dejstvo, da imam prav.«
Temu sem se morala nasmejati. Nikoli se nisem niti poskušala prerekati z Jane, saj sem vedela, da nimam možnosti za zmago. Kadar je bila prepričana v svoj prav, bi mi bilo lažje premikati gore kot pa spreminjati njeno mnenje. »Se ti ne zdi, da postajam
jasnovidna?«


»Ko boš začela dobivati na loteriji,« mi je obljubila. »Bom mislila, da se spreminjaš v jasnovidko. Po resnici povedano, mislim, da si enostavno tako vpeta v to novo knjigo, da se izčrpavaš. Potrebuješ odmor. Za eno noč dvigni noge v zrak in ne počni ničesar.«
Izpostavila sem, da razen pisanja ni bilo ničesar drugega za početi. V koči ni bilo televizije. »Potem pa najdi gostilno in si privošči kozarček ali dva.«
»Ne, to tudi ni dobro. Zjutraj grem na sprehod ob obali, ne smem imeti mačka.«
V njenem glasu je bilo čutiti obtožbo. »Obljubila si mi, da ne boš sama hodila po obalni stezi.«
»Saj ne bom sama.« V trenutku sem obžalovala izgovorjeno. Jane je bila pravi detektiv in nobene možnosti ni bilo, da bi nekaj takega, kot je bil Graham Keith, ubežalo njenemu radarju.
»Ah, tako.« Njen glas je bil pravi primerek nonšalantnosti. »Kdo pa gre s teboj?«
»Neki znanec mojega najemodajalca.«





www.kiroja.si - vse pravice pridržane. Izdelava in gostovanje spletnih strani www.strani.com